Nevednost, neznanje in ekstremizem – gre za nas?
Modrijanova knjigarna, DMK, april 2015

»V kakšnem medsebojnem odnosu sta izobraževanje in državljanstvo? Ali ni prav danes nujno velikopotezno spodbujati humanistične kulture, da bi bilo naše izobraževanje kos problemom, ki se v našem času porajajo v zvezi s sožitjem in državljanskimi pravicami,« zapiše Umberto Galimberti v svoji knjigi Miti našega časa (pri založbi Modrijan je aprila 2015 izšla v ponatisu skupaj s knjigo Grozljivi gost: nihilizem in mladi).
Deli se poudarjeno osredotočata na mlade, vključene v izobraževalne procese in na trg (ne)dela. Galimberti v Mitih v nadaljevanju zapiše: »Filozofsko humanistična vzgoja je danes nujnejša kot kdajkoli ... kot pogoj za uspešno skupno življenje v vedno bolj večnarodnih družbah, v katerih bo brez široke, kritične in zato strpne kulture vedno težje živeti skupaj, če bomo ostali ujeti v obrambo lastnih posebnosti.«
Kaj torej reflektirata Galimbertijevii knjigi? Kako gledati na status učitelja pred učečimi in na politiko poučevanja, v navezavi na Platona ali Aristotela? Smo okovani z nazadnjaško politiko izobraževanja? Smo družba neznanja in nevednosti? V kakšni povezavi so ta vprašanja z ekstremi in ekstremizmi? Kako smo kulturno (ne)opredeljeni, kakšen smisel ima javno izrekanje pričakovanj glede kulture in omike? Zakaj smo nepolitični?! ...
O filozofskih izzivih časa so se v tretji izvedbi Brutnskopije pogovarjali dr. Primož Šterbenc, sociolog religije, strokovnjak za mednarodne odnose in odličen poznavalec političnih razmer v muslimanskem svetu, dr. Andraž Teršek, pravni filozof in publicist, ter dr. Tonči Kuzmanić, publicist in politolog, ki se ukvarja s politiko, antipolitiko, političnimi ekstremizmi, postsocializmom in novimi družbenimi gibanji. Dr. Kuzmanić je v letu 2009 skupaj s somišljeniki začel projekt alternativne mišljenjske oblike izobraževanja Likej, v katerem izven okvirov univerze pomaga zainteresiranim ljudem k pluralnemu in političnemu mišljenju ter debatiranju.